INFOGRAFIKA

OSNOVNO O TIPOGRAFIJI

Ko napišemo poved, “Rad jem pizzo”, ima ta stavek vedno isti pomen oziroma bo vedno prikazan na podoben način – bodisi če to zapišemo na papir, izgovorimo ali pa shranimo v dokument. Razlikuje se le način sprejemanja te informacije – vidno, slušno ali digitalno.

Vendar pa moramo ob tiskanju besed upoštevati tudi tipgrafijo. Vsi vizualno prikazani teksti, bodisi natisnjeni ali na zaslonu uporabljajo tipografijo.

Tipografija je umetnost oblikovanja in urejevanja znakov, za namen stvaritve bralnega in prijetnega teksta. Oblikovanje teksta vsebuje vrsto črk, velikost pik, dolžino črt, razmik med črtami, razmik med črkami in prilagajanje prostora med pari črk. Tipografija pa poleg tega vsebuje tudi stil, ureditev in izgled samih črk, števil in raznolikih simbolov. Pomembno si je zapomniti, da tipografija ni isto kot pisava. [15]

Na spodnji sliki lahko vidimo, kaj vse pride v območje tipografije – jasno vidimo, da veliko več, kot zgolj katero pisavo bomo uporabljali.

Avtor: Erin Lee

Licenca Creative Commons
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna.

Na sliki vidimo, da se tipografija ukvarja z debelino vodoravnih črt (bar), debelino navpičnih (stem), zavoji (shoulder, loop), razmaki med črtami (kering), osnovno črto (baseline) ter razmak med vrsticami (leading), da naštejem le nekaj komponent.

5 PRAVIL O TIPOGRAFIJI

Velikost – ko razmišljamo o uporabi tipografije, je eden glavnih aspektov, ki ga je potrebno dobro premisliti ravno velikost. Le-ta mora biti primerna za tip naprave, kjer bo tipografija prikazana. Če je torej to telefon bo morda potrebna drugačna velikost, kot na zaslonih računalnikov. Prav tako je razlika, če želimo tipografijo uporabiti na tiskani infografiki.

Teža – Skoraj vsak font ima dandanes dodana različna ojačanja, kot so na primer tenko, ultralahko, medium, polkrepko, krepko, in druge. Velikost fonta in njegova teža sta tesno povezana, saj sta komplementarna – dopolnjujeta en drugega.

Višina črte  – Običajno je višina črte med 120-145 % velikost fonta. Če je le-ta manjša izgleda tekst natrpan in je težje berljiv. Če je črta primerne velikosti ima vsaka vrstica svoj prostor in je vse skupaj bolj berljivo.

Število simbolov na vrstico – Ljudje običajno hitreje berelmo navpično, kot vodoravno. Če je dolžina vrtice predolga se človeku ustvari kognitivna preobremenitev, saj se rabi osredotočiti na vsako besedo v vrstici. Običajno, oziroma idealno je, če ima vrstica med 45- 90 simbolov.

Hierarhija informacij – Skozi tip črk lahko sporočimo marsikaj. Prav zaradi tega je velikokrat pomembno, da so na primer naslovi krepkejši kot preostanek besedila. Za tekst, ki nima primarnih informacij lahko znižamo neprosojnost. [1]

 

KAKŠNO TIPOGRAFIJO UPORABLJATI

Ko izbiramo tipografijo za našo grafiko, se poskušamo držati nekaj osnovnih načel oblikovanja infografike.

  1. Izberite pisavo iz osnovnih družin pisav (fonts)
    Na voljo imamo tri osnovne družine pisav, ki se običajno uporabljajo pri infografikah. Te so serifne, sans-serifne  in prikazne pisave (display font). Vsaka od teh družin ima različne uporabnosti za različne namene.

    1. Serif – To pisavo lahko opišemo kot pisavo z manjšimi črtami ob črkah, ki služijo kot okrasje. Temu okrasju pravimo serifs. Med najbolj znanimi serifnimi pisavami je Times New Roman. Naše oči so navadno privajene branja pisave Times New Roman, saj se pogosto uporablja v časopisih in knjigah. Ravno zaradi tega se ponavadi serifne pisave uporablja za telo teksta, ker naj bi bile lažje za branje.
    2. Sans-Serif – Če prevedemo iz francoščine sans pomeni brez. To torej dobesedno pomeni, da pisava nima prej opisanih serifov. Med bolj prepoznavnimi takimi pisavami so Helvetica in Ariel. Običajno sans-serife uporabljamo v glavi, naslovu, pripisih in seznamih v infografiki.
    3. Prikazne pisave (display font) – Običajno so te pisave malce zabavnejše, lahko vsebujejo skriptne pisave (efekt pisave, kot da je napisana z roko) ali pa poševne pisave (daljši, oziroma ojačani serifi). Ustvarjalci običajno vztrajajo, da  se take pisave uporablja zgolj v glavi infografike, da ustvarimo vzdušje, na katerem je zgrajena le-ta.
  2. Tema in pisava infografike naj se ujemata
    Na tem koraku je potrebno premisliti, čemu bo služila naša infografika. Če bo na primer namenjena nekomu, ki govori slovensko kot drugi jezik, je boljše, da je pisava preprostejša, jasna, brez nepotrebnih dodatkov. Običajno si je dobro ogledati primere različnih infografik.
  3. Poravnava objektov na inforgrafiki
    Pri poravnavi se ukvarjamo s tem, kako blizu so si podobni oziroma povezani objekti na infografiki. Če imamo slabo poravnavo je lahko le-ta zelo moteča in oteži branje infografike. Pri samih poravnavah je seveda potrebno paziti tudi na razmake med samimi besedami, ter posameznimi črkami, ter hkrati tudi na to, da so isti elementi (telo besedila, naslovi, …) enako poravnani. [17]

Povzeto po

[17] Guest Blogger. (2017, april, 20). How to select the best typography for your infographic. [Blog]. Pridobljeno dne 12. 12. 2018, s: https://www.marketing-partners.com/conversations2/how-to-select-the-best-typography-for-your-infographics

 

PRIMER PRAKTIČNE INFOGRAFIKE

Spodaj je podan primer infografike, ki je bila izdelana v okviru predmeta Z IKT podprta učna gradiva, za namen predstavitve projekta izobraževalne igre, ki smo ga imeli pri tem predmetu.

Ozadje infografike je bilo izdelano v Inkscape orodju za vektorsko grafiko, preostanek pa v spletnem oblikovalniku infografik Crello. Izbrana pisava je sans-serifna za lažjo berljivost in lepši izgled.